Kardiolog, kardiološka ambulanta, kardiološki pregled, obremenitveni test, ultrazvok srca, ...

Zdravstveni nasveti

VEČ NASVETOV PREBERITE NA http://kardiolog.blog.siol.net/

  

Kakšni so znaki srčne kapi? Srčna kap oz kot jo strokovno imenujemo akutni koronarni sindrom, ima lahko več obrazov. Najbolj tipično za razvijajočo se srčno kap je močna, tiščoča bolečina za prsnico. Takšna bolečina se lahko širi tudi v vrat, v spodnjo čeljust, levo roko, zgornji del trebuha ali v hrbet. Bolečina se lahko pojavi povsem nenadoma, tako ob naporu, kot v mirovanju. Ob takšni bolečini je bolnik prizadet, lahko se poti, občuti slabost, težko diha, je nemiren in prestrašen. V kolikor se pri tem pojavijo nevarne motnje srčnega ritma, bolnik izgubi zavest in edini poseg, ki lahko ponovno vzpostavi normalen srčni utrip je električna defibrilacija ali elektrošok. Ob sumu na srčno kap moramo takoj poiskati zdravniško pomoč, pri nezavestnemu pa pričeti izvajati temeljne postopke oživljanja. Ni nujno, da so znaki srčne kapi vedno tako dramatični. Namreč srčna kap se lahko pojavi tudi v blagi obliki ali celo kot speča kap in takšni bolniki lahko utrpijo srčno kap, ne da bi zanjo sploh vedeli. V tem primeru srčna kap mine skorajda neopazno in jo odkrijemo le s poznejšimi preiskavami. Sicer se srčna kap pojavi zaradi ateroskleroze oz. zožitve arterij, ki srčni mišici dovajajo kri bogato s kisikom. Ateroskleroza je dolgoletni proces, prične se že zelo zgodaj, pravzaprav že v otroštvu, njene posledice pa se praviloma pojavijo šele v odrasli dobi. Za zgodnje odrivanje ateroskleroze žil na srcu je koristno opraviti obremenitveno testiranje.

Pogosto se sprašujemo, kako lahko sami učinkovito poskrbimo za kar najboljšo ‘kondicijo’ srca in ožilja. Kaj krepi delovanje našega srca in kako lahko sami poskrbimo, da bodo 'treningi' uspešni? Za vse tiste, ki si želite več zdravja, je »kondicija« srca in ožilja je zelo pomembna. Zdravniki svetujemo prilagojeno izbiro življenjskega sloga, s katerim boste brez posebnega odrekanja živeli zdravo in prijetno. Že Hipokrat je ugotovil, da je gibanje za telo zdravo in da pomanjkanje gibanja telesu škodi. Torej gibanje je naša biološka potreba. Da bi krepili naše srce, moramo srce obremeniti. Obremenjenost srca je odvisna od našega krvnega tlaka in srčne frekvence. Glede na to, da krvni tlak med obremenitvijo težko merimo, svetujemo, da obremenjenost prilagajamo glede na meritve srčne frekvence med vadbo. Varno srčno frekvenco za vadbo si lahko izračunamo tudi sami in sicer tako, da številu 220 odštejemo leta starosti in od tega izračunamo 85%. Primer izračuna za starost 30 let: 220-30=190; 190x85%=161 utripov/minuto. Med telesno vadbo vedno prisluhnite svojemu telesu. Če se pojavijo težave kot so vrtoglavica, omotica in podobno, si vzemite počitek in se posvetujte z zdravnikom. Za uspeh naših treningov naj velja zmernost in postopno povečevanje obremenitev, poleg tega pa vsekakor tudi vztrajnost.

Že dalj časa opažam neenakomerno bitje srca, kot da bi preskočilo, nato dvakrat močno zabije. V tem času, ko srce preskoči, čutim napetost v prsnem košu, pri tem pa mi zmanjka tudi sape. Težav s pritiskom nimam. Stara sem 34 let in mama dveh otrok. Moje življenje je precej brezstresno in tudi veliko se gibljem v naravi. Zanima me, ali so to morda znaki kakšnih srčnih težav? Neprijeten občutek bitja srca imenujemo palpitacije,  kar pomeni, da se človek zaveda srčnih utripov. Lahko gre le za občutek močnega utripanja srca ali pa za prezgodnje srčne utripe, katere strokovno imenujemo ekstrasistole. Iz vašega opisa sklepam, da se pojavljajo le občasni prezgodnji srčni utripi. Če prezgodnjim srčnim utripom do naslednjega srčnega utripa sledi le nekoliko daljši premor, imajo ljudje ob tem pogosto občutek, da je srce prenehalo utripati in da ob tem ne morejo zajeti sape, kar jih prestraši, strah pa preko avtonomnega živčnega sistema lahko težave samo še ojača. Določeno število prezgodnjih srčnih utripov imamo ponavadi vsi ljudje in ponavadi niso znak obolenja srca. Povezujemo jih s stresom, kofeinom, alkoholom ali kajenjem. V kolikor pa se prezgodnji srčni utripi pojavljajo preveč pogosto, ali trajajo dlje časa (npr. več ur), se ob njih pojavljajo bolečine v prsih, vrtoglavice, omotice ali izgube zavesti, pa je nujen obisk pri zdravniku. Glede na to, da ste nedavno rodila, bi treba preveriti tudi delovanje ščitnice, saj je to eden od najpogostejših razlogov za motnje ritma pri mladih mamicah. Sicer motnjo ritma potrdimo s snemanjem EKG-ja v mirovanju, v kolikor pa so motnje ritma le občasne pa s 24-urnim merjenjem EKG z majhno prenosno napravo. Takšna naprava je povezana z elektrodami prilepljenimi na prsni koš. Napravo dobite za domov, doma opravljate vse kar sicer počnete in jo naslednji dan vrnete nazaj. Takšen 24 urni EKG posnetek analiziramo in določimo vrsto in število prezgodnjih utripov, ter glede na to določimo, ali je rezultat še znotraj normalnega območja ali ne. Priporočljivo pa je opraviti tudi ultrazvok srca, ker takšne občasne motnje srčnega ritma lahko povzroča tudi prolaps mitralne zaklopke. V kolikor se izkaže potrebno, predpišemo zdravila, ki pojav prezgodnjih srčnih utripov zmanjšajo.

 

Imam umetno srčno zaklopko, živim normalno, brez stresa in sem stara 56 let. Že vso življenje se rekreativno ukvarjam s športom. Zanima me, ali lahko hodim v turško in finsko savno? V kolikor je delovanje umetne srčne zaklopke normalno (kar potrdimo z ultrazvočno preiskavo srca), lahko obiskujete savno. Vodilo za dolžino obiska v savni naj bo vaše počutje. Pri srčnih bolnikih se svetuje previdnost pri ohlajanju, še posebej po uporabi finske savne. Namesto drastičnega ohlajanja v mrzlih bazenih, se raje ohladite postopoma.

 

Glede na to, da imamo 4 srčne zaklopke, me zanima, ali je funkcija katere pomembnejša od druge. Kdaj je operacija srčnih zaklopk nujnejša - ob stenozi ali ob regurgitaciji? Srce je sestavljeno iz leve in desne polovice, vsaka od njiju pa je razdeljena še na zgornji del ali preddvor (atrij) in spodnji del ali prekat (ventrikel). Zaklopka med levim preddvorom in levim prekatom se imenuje mitralna zaklopka, med desnim preddvorom in prekatom pa trikuspidalna zaklopka.  Na mestu, kjer aorta zapušča levi prekat je aortna zaklopka, na mestu kjer pljučna arterija zapušča desni prekat pa je pulmonalna zaklopka. Srce deluje kot tlačna črpalka in temeljna lastnost srčnih zaklopk je ohranjanje hemodinamskega ravnovesja, kot predpogoj, pa je primerno delovanje vseh štirih zaklopk. V primeru motenega delovanja ene od njih, se ravnovesje poruši, kar povzroči delovanje različnih kompenzatornih mehanizmov, ki poskušajo vzpostaviti novo ravnovesje.  Podobno se zgodi, če pride okvare dveh ali več zaklopk, vendar je v takšnem primeru hemodinamska situacija še bolj komplicirana. Torej, težko rečemo, da je funkcija katere od zaklopk pomembnejša od druge.  Kar se druga dela vašega vprašanja tiče pa ravno tako ne moremo reči, da operacija v enem ali drugem primeru nujnejša. Namreč, bolnika za operacijo kandidiramo v skladu z mednarodnimi priporočili, tako v primeru stenoze, kot v primeru insuficience. V primerih, kjer je potrebna operacija, gre večinoma za hude okvare zaklopk, najbolj pogosto pa so okvarjene aortna in mitralna zaklopka.

 

VEČ NASVETOV PREBERITE NA: http://kardiolog.blog.siol.net/